Segrevate obrok kar v embalaži? Oznaka "varno za mikrovalovko" še ne pomeni zaščite

Organizacija Greenpeace International je analizirala 24 novejših znanstvenih raziskav o vplivih plastične embalaže za pripravljene obroke. Ugotovitve kažejo, da se lahko med segrevanjem hrane iz plastike sproščajo stotine tisočev mikroskopskih delcev plastike ter številne potencialno škodljive kemikalije, piše Euronews.

Po besedah predstavnikov Greenpeacea potrošniki pogosto mislijo, da gre za varno izbiro, v resnici pa so lahko izpostavljeni mešanici mikroplastike in nevarnih snovi, ki ne bi smele priti v stik s hrano.

Poleg tega, kot pravijo, plastična embalaža okolje dejansko obremenjuje v celotnem življenjskem ciklu – od pridobivanja fosilnih goriv in energetsko zahtevne proizvodnje do odpadkov, ki jih je zaradi večslojnih materialov težko reciklirati.

Ko se plastika razgrajuje, nastajajo mikro- in nanoplastični delci, ki se kopičijo v tleh, rekah in morjih, škodujejo živalim in se lahko znova vrnejo v prehransko verigo. Tudi pri recikliranju plastika sčasoma izgublja kakovost in lahko v nove izdelke ponovno sprošča škodljive dodatke, piše Euronews.

Kaj pomeni oznaka "primerno za mikrovalovno pečico"?

Poročilo opozarja, da oznaka "microwave safe" pogosto daje lažen občutek varnosti. Ta praviloma pomeni le, da embalaža med segrevanjem ne bo izgubila oblike ali se stopila, ne pa tudi, da v hrano ne prehajajo mikroplastika ali kemikalije.

Ena od raziskav je pokazala, da se lahko že po petih minutah segrevanja v mikrovalovni pečici v hrano sprosti od približno 326.000 do več kot 500.000 mikro- in nanoplastičnih delcev. Nanoplastika je tako majhna, da lahko potencialno prehaja v krvni obtok in organe, piše Euronews.

Plastika sicer vsebuje več kot 4.200 kemikalij, od katerih številne niso ustrezno regulirane. Nekatere so povezane z rakom, hormonskimi motnjami, neplodnostjo ter presnovnimi boleznimi. Po ocenah raziskav so v človeškem telesu zaznali najmanj 1.396 kemikalij iz plastike, ki prihaja v stik s hrano.

Pri višjih temperaturah, daljšem času segrevanja in poškodovani ali obrabljeni embalaži se v hrano sprošča še več delcev. Prav tako se več delcev sprosti pri mastni hrani, ki lažje absorbira kemikalije.

Pomanjkljiva regulacija in naraščajoča uporaba plastike

Avtorji poročila opozarjajo, da je globalna regulacija glede mikroplastike iz embalaže za živila še vedno nezadostna. V Evropski uniji sicer veljajo omejitve za migracijo določenih kemikalij iz plastike v hrano, vendar posebnih mejnih vrednosti za mikroplastične delce trenutno ni.

Ob tem količina plastike, ki jo uporabljamo vsakodnevno, hitro narašča. Do leta 2050 naj bi se svetovna proizvodnja plastike več kot podvojila, pri čemer embalaža predstavlja več kot tretjino vse porabe. Trg pripravljenih jedi v plastični embalaži, ki je že danes vreden več kot 160 milijard evrov, naj bi v prihodnjih letih še močno zrasel, piše Euronews.

Po podatkih raziskav je bilo leta 2024 po svetu proizvedenih 71 milijonov ton pripravljenih obrokov, kar pomeni povprečno več kot 12 kilogramov na prebivalca.

Greenpeace zato poziva k strožjim mednarodnim pravilom za plastiko, ki prihaja v stik s hrano, ter k postopni opustitvi nevarnih dodatkov. "Tveganja so jasna, posledice velike, čas za ukrepanje pa je zdaj," še poudarjajo v organizaciji.